ODZIVI IN MNENJA

Društvo slovenskih skladateljev ni imetnik avtorskih ali drugih pravic na prispevkih objavljeni v rubriki »Odzivi in mnenja«, zato je potrebno za kakršnokoli uporabo teh prispevkov ravnati v skladu s predpisi o avtorski in sorodnih pravicah in pridobiti ustrezno dovoljenje avtorja oziroma imetnika avtorskih pravic.

Devetnajsto pismo                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   28. julij 2014
Nisem odnehal, še vedno pišem pisma, ki jih nekateri prebirajo z zanimanjem, drugi malo manj ali pa sploh ne. Zakaj je minilo med osemnajstim in devetnajstim pismom toliko časa? Mar ni bilo prave tematike? Ne, ne; tém o kulturi, še posebej o glasbeni, o umetnosti, je veliko. Mnoge so odprte; nekatere bolj kot bi se zdelo po naravi stvari. Umetnost je potisnjena ob stran. Zdaj se veliko govori o začetku Prve svetovne vojne; ta se je začela na današnji dan – pred stotimi leti. Veliko ljudi je umrlo, ne da bi vedeli zakaj? Vojne pa so mejniki, pa če si to hočemo priznati ali ne. Vplivajo na umetnost, tudi na glasbeno.

Ljudje so vojskujejo, ker tako hočejo vodje, ker ti ščuvajo množice in netijo sovraštvo, analitiki pa potem ta ravnanja utemeljujejo z domnevno karizmo teh povzpetnikov. Vodje imajo navidezno karizmo, pri tem pa brezsramno sodelujejo mediji; obstajajo izjeme. Medije potrebujemo vsi, tudi umetniki. Naj bo to skromen apel, ki naj medije vzpodbudi, da se vrnejo k umetnosti. Umetnost je prabistvo duhovne rasti vsakega človeka. Ni prav, da (naši) mediji poveličujejo tujo umetnost, da na široko hvalijo umetnost tujih narodov, in da se z veseljem spravljajo nad umetnost, ki nastaja sredi nas, med nami. Ni prav, da politika zanemarja umetnost, da jo potiska na obrobje svoje dejavnosti.

ISCM World music days – Slovenia 2015
Svetovni glasbeni dnevi – Slovenija 2015
26. september do 1. oktober 2015

Tromostovje
Trije mostovi - Tri smeri

Ko se ustvarjalni veter upre v jadro, poišče glasba novo smer. Poiskali bomo tri smeri, brez usodnih kontrastov, brez posebnih revolucionarnih skokov. Tri smeri, kot jih kažejo smeri treh mostov, izhajajo iz enega jedra. To niso smeri neba, to so smeri današnjega časa, to so različni sadovi enega drevesa. Korenine so kot sidro, smeri so različnosti, ki jih bodo zaznamovali Svetovni glasbeni dnevi. Naj bo umetnost močnih korenin, naj bo sodobna glasba tista, ki išče svoj prostor v svetu. In kako ga bo našla?

Tako, da se bo približala človeku, tistemu, ki umetnost potrebuje, ki hoče vedno znova odkrivati nove, še nikoli slišane zvoke. Igrali bomo  -
• pod zemljo,
• na zemlji,
• na nebu.

Glasba bo prva – absolutna. Tri smeri, ki jih simbolizirajo trije mostovi v centru Ljubljane. Tromostovje: En sam most, ki ima tri smeri:

• skok v bližino tradicije dvajsetega stoletja,
• pristan v središče našega časa,
• vzlet v prihodnost.

Tri smeri, trojica zvočnih iskanj. Svetovni glasbeni dnevi soočajo glasbeno ustvarjalnost več kot petdesetih držav. Ker je ustvarjalnost stvar posameznika, pomeni to, da naj bi Svetovni glasbeni dnevi bolj kot umetnost posameznika izpostavljali umetnost skladateljev, združenih v krogu nacionalnih sekcij. To kajpak pomeni, da naj bi povsod sledili nacionalnim značilnostim, morda celo nacionalnim šolam, pa če te so ali ne. Nacionalnih šol ni veliko, celo zelo malo jih je. Pač pa imajo na tok glasbene ustvarjalnosti nekatere sredine močan vpliv, redke bolj šibak vpliv, večina nimajo skoraj nobenega vpliva. In tako sledimo glasbi, ki je ustvarjena po nekem vsiljenem vzorcu razvpite globalizacije. Pa mora biti tako?

Čemu le? Glasba je vendar osvobojena jezikovnih vplivov, ima svoj jezik, ki ne potrebuje vzorov. Različnost bo vodilo programske izbire, kakovost, ki jo označujemo s profesionalnostjo, bo ostala v ospredju. Še posebno skrb pa naj bi programska usmeritev, ki jo bomo priporočili strokovni žiriji, namenila mladi generaciji ustvarjalcev.

Programske smernice bi radi spodbudili:
z izbiro koncertnih prizorišč (trgi, alternativna prizorišča, prizorišča na vodi, na stopniščih, v jami, v rudniku), s priporočenimi sestavi ansamblov, solistov, orkestrov (z elektroniko ali brez), z manj pogostnimi glasbenimi okviri (televizija, film), z nenavadnimi zvočno-naravnimi kombinacijami (baloni, ptice pevke, zvonovi), s fantazijskimi multidisciplinarni projekti, s kombinacijami vseh izraznih sredstev.

Izvedba programskih vsebin bo imela različne poudarke: raziskovalna glasbena dela za manjši krog poslušalcev, nova glasbena dela soočena z deli nekaterih častnih članov ISCM (odločitev programskega odbora), glasbena dela in instalacije, ki bodo na nevsiljiv način izpostavljena najširšemu krogu populacije.

Izpostavili bomo nekatere vsebinske značilnosti, ki jih predstavljajo nacionalne sekcije ISCM. Nujna je povezava z nacionalnimi sekcijami, ki bodo tako imele priložnost predstavitve svojih ustvarjalnih dosežkov. Razstave, ponudba notnih izdaj in zgoščenk itd.

ISCM Svetovni glasbeni dnevi – Slovenija 2015 naj bi po prvem načrtu trajali osem ali devet dni. Zaradi zaostrenih finančnih pogojev bodo trajali samo šest dni. Predvidoma od 26. septembra (sobota) do 1. oktobra (četrtek) oziroma (neuradno) do jutra v petek, 2. oktobra leta 2015. Pripravil bomo koncerte solistične, komorne in orkestralne glasbe, pogovore z ustvarjalci in muzikološki simpozij. Vse kar bi (lahko) pomenilo dodano umetniško vrednost bomo pripravili, če bomo (le) našli dovolj dodatnih sredstev.

Kaj naj bi to bilo? Glasbene delavnice, svetlobne instalacije, podzemni koncert, koncerte na stopniščih, koncertno predstavo »Nebo nad Ljubljano« in še marsikaj. Povezali bomo sodobno glasbeno umetnost s področij resne glasbe, rocka in  jazza. Izvedli bomo najmanj 80 glasbenih del. Načrtovali smo tudi vsaj dve razstavi, instalacije z elektroakustično glasbo ali brez, več multimedialnih dogodkov, festival televizijskih glasbenih filmov, vrsto dogodkov v starem mestnem jedru Ljubljane. Vsaj po dveh koncertih bomo priredili okroglo mizo, nekakšen debatni klub; ostaja še nekaj glasbenih presenečenj.  Po dvanajstih letih bomo ponovno pripravili Generalno skupščino ISCM in Svetovne glasbene dneve – 2015. Glavnino koncertov bomo pripravili s slovenskimi glasbenimi umetniki. Institucije, ki jih bomo povabili k sodelovanju, bodo svoje projekte pripravljale v sodelovanju s programskim vodstvom SGD Slovenija 2015.

Svetovni glasbeni dnevi bodo povezali slovenske glasbene ustvarjalce in poustvarjalce. Hkrati lahko pomembno spodbudijo naše vedenje o sodobni glasbi, ki je živa umetnost, ki (glede na negotov položaj sodobnih ustvarjalcev) lahko izpostavi umetniška dela in tudi poglobi razmišljanje o zvoku in o vsem, kar se z današnjo glasbo dogaja. Pomislimo, če je vredno upati, da bodo Svetovni glasbeni dnevi zmogli uresničiti vizije, ki niso le sen posameznika. Svetovni glasbeni dnevi bodo uspeli, če bodo imeli podporo pri ustvarjalcih in pri poustvarjalcih. Realizirali jih bomo lahko, če bomo imel široko podporo. Nam bo uspelo, se bomo približali vsebinskem bogastvu izpred dvanajstih let?  
Klic za partiture je objavljen:
http://www.worldmusicdays2015.si

Kategorije, ki jih morajo upoštevati skladatelji:

• Simfonični orkester (z zborom ali brez, s solistom ali brez), največ 20 minut
• Godalni orkester, največ 15 minut
• Big band –jazz orkester, največ 8 minut
• Mešani zbor, največ 8 minut
• Mladinski zbor, največ 8 minut
• Trobilni ansambel, največ 10 minut
• Godalni kvartet, 10 minut
• Pihalni kvintet, 10 min.
• Trobilni kvintet. 10 min
• Kvartet saksofonov, 10 minut
• Tolkalni ansambel, največ 7 izvajalcev, 10 minut
• Trio:rog, pozavna tuba, največ10 minut
• Vojaški pihalni orkester, največ 15 minut
• Skladbe za solo instrumente in komorne sestave, največ 15 izvajalcev, 10 min.
• Intermedia projekti, instalacije, performansi, največ 15 minut

Rok za oddajo skladb je 31. oktober 2014. Odločitev mednarodne žirije bo objavljena
novembra 2015. Podrobnosti  boste našli na zgoraj zapisani spletni strani. Člani Slovenske sekcije Mednarodnega združenja za sodobno glasbo Društva slovenskih skladateljev bodo o podrobnostih in o možnostih sodelovanja obveščeni s posebnim pisnim sporočilom.

Mednarodna žirija bo imela nekatere obveze, ki jih bo morala spoštovati. V izbor skladb bo morala uvrstiti najmanj eno delo od vsake sekcije. Izbor del bo predvidoma širši kot ga bo mogoče izvesti, a to je že področje programskega odbora, ki bo za vsako izbrano delo določil izvajalca oz. izvajalce. Za zdaj ne predvidevamo tujih solistov, ansamblov in orkestrov. Programsko vodstvo meni, da imamo v  Sloveniji dovolj odličnih izvajalcev in da zmoremo Svetovne glasbene dneve izpeljati sami. Pri tem seveda računamo na najširši izbor izvajalcev, tudi na tiste, ki delujejo na tujem. Vrata bodo odprta. Seveda pa s tem  ne izključujemo sestavov, ki bodo spoštovali zaostrene finančne pogoje in bodo nastope na slovenskih odrih razumeli kot izziv za lastno promocijo in predvsem za promocijo sodobnih glasbenih snovanj.

Kot imenovani umetniški vodja se zavedam, da bodo Svetovni glasbeni dnevi Slovenija 2015 izpeljani v zelo težkih in novi glasbi nenaklonjenih razmerah. Stopamo v neznani svet. Nismo sami. V enem od prihodnjih pisem boste zvedeli kdo so vsi, ki nam stojijo ob strani. Ni pomembnmo, da nekaterih ni zraven; pomembno je, da se krog, v katerem so pomembni organizatorji in izvajalci veča. 

Svetovni glasbeni dnevi bodo v Sloveniji izjemno zanimiv dogodek. Tri smeri, ki bodo vsebinska iztočnica, bodo Slovenijo zaznamovale; ustvarjalcem bodo ponudile možnost soočenja. To bo tudi čas, v katerem bodo imeli priložnost vzporedni umetniški dogodki.

Zakaj smo se lotili tega projekta? Ker verjamemo, da je slovenska glasba živa in primerljiva. In da ima svež zagon, da je navzoča v evropskem prostoru.

Pavel Mihelčič